Supervizija je svetovalni proces o dilemah in konfliktih v poklicnih interakcijah. Zanjo je značilno:

• je oblika svetovanja, ki se odvija med supervizorjem in supervizantom;
• je proces, ki poteka po določenih zakonitostih; predmet supervizije so poklicne dileme ali konflikti na delovnem mestu,
• težišče refleksije je lastno ravnanje in čustvovanje v poklicnih situacijah;
• v procesu supervizije raziskuje supervizant interakcije med deli sistema (npr. učenci - starši – učitelji – vodstvo šole – šolska uprava.; pacient – zdravnik; vodstveni delavci – podrejeni itd.)
• supervizant preko lastnih izkušenj prihaja do novih strokovnih in osebnih spoznanj, integrira praktične izkušnje s teoretičnim znanjem, se razbremenjuje napetosti in stresov in kontinuirano izgrajuje svojo strokovno identiteto.

Supervizija je tudi specifična metoda vodenja, ki je lahko del treninga ter stalnega strokovnega izpopolnjevanja praktikov in vodstvenih delavcev na različnih področjih, predvsem v poklicih, ki vključujejo čustveno intenzivno in metodično zahtevno delo z ljudmi.